Danes mineva 30 let od plebiscita, na katerem smo Slovenci odločali o odcepitvi od Jugoslavije in samostojni državi. Na njem se je večina volivcev izrekla za samostojnost.
Spomini na plebiscitni dan:
https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/plebiscit-je-uspel-veselje-se-lahko-zacne/545786
Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/plebiscit-je-uspel-veselje-se-lahko-zacne/545786, 23. 12. 2020, 23. 12. 2020
Danes slavi 90. rojstni dan pesnica, prevajalka, novinarka in urednica Neža Maurer, leta 1987 dobitnica nagrade Prešernovega sklada, leta 2010 pa za opus, s katerim je neizbrisno vplivala na žlahtnost slovenske poezije, jezika in kulture, oziroma za posebne dosežke na področju poezije nagrado zlatnik poezije za življenjsko delo.
Neža Maurer se je rodila decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, tam je obiskovala osnovno šolo, kot je zapisala sama, »do četrtega razreda slovensko, med okupacijo pa nemško«. Po drugi svetovni vojni je končala učiteljišče v Ljubljani, poučevala v Črnem Vrhu nad Idrijo, pozneje je končala še študij na višji pedagoški šoli in poučevala slovenščino na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, pozneje je vpisala še izredni študij slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1960.
Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja, avtorica dolgega niza knjig za odrasle, mladino in otroke je leta 1967 prejela Tomšičevo nagrado za novinarsko delo (potopis), leta 1989 Prešernovo nagrado Gorenjske za literaturo, leta 1991 Groharjevo nagrado za življenjsko delo, leta 2013 Levstikovo nagrado za življenjsko delo, po izboru revije Jana so ji podelili tudi naziv Slovenka leta 2008.
Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/velik-soncen-dan/?fbclid=IwAR193j3-7jBnvlUgAM6yiBO51fiTobCIWDZbx9bOojAn0M6oQc-XObVWXRY, 22. 12. 2020)
Slovenska ljudska pravljica Kako so pulili repo je zelo znana. Vedno smo jo brali v jesensko-zimskem času.
Pripoveduje jo igralka Prešernovega gledališča Kranj Vesna Jevnikar.
Vir: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR2LtTHja5hEVPDMRUOQDLJwoGjGVYxXCWly2DvUBoNk8kEH7SzE4j9cgCo&v=FutwylafUDg&feature=youtu.be, 21. 12. 2020
Da, ker:
• z njim pridobivamo bralne sposobnosti,
• širimo in poglabljamo besedišče,
• z branjem leposlovja razvijamo sposobnosti vživljanja v druge osebe in obdobja, sposobnost poslušanja in prepričevanja,
• branje nas osredotoča, umirja in vadi v dolgotrajnejšem vzdrževanju pozornosti,
• otroci, ki jim starši berejo v otroštvu, so v šoli in poklicnem življenju praviloma bolj uspešni od otrok, odraslih v nebralnih družinah,
• med bralci je več uspešnih in zadovoljnih ljudi kot med nebralci,
• branje je napor in tudi užitek, ko ga usvojimo,
• branje v tujem jeziku je okno v nov svet , od koder se vidi tudi domov,
• zaslonski mediji nam sicer omogočajo v kratkem času obdelati ogromno informacij, ki pa imajo smisel le, če znamo razmišljati z lastno glavo,
• z branjem knjig se učimo misliti z lastno glavo in biti človeški do drugih, v nasprotnem primeru lahko drugi manipulirajo z nami.
Dr. Miha Kovač
Vir: shorturl.at/lD034, 18. 12. 2020
»Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabna doživetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. Smeh na njegovi poti je veder, vsakršna jeza ga ne greni, ampak vzpodbuja. Vsaka pot mu prinese novo prtljago, ki mu ni v breme, pač pa ga dela lahkega in ga vabi, da potuje znova in znova.«
Slavko Pregl
Dragotin Kette v času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Večina njegovih del je izšla postumno v zbirki Poezije, ki jo je leta 1900 za tisk pripravil Anton Aškerc. Kot urednik je mestoma posegal v izvirne Kettejeve pesmi, s čimer je sprožil polemiko o upravičenosti in omejitvah uredniških sprememb. V zbirki POEZIJE prevladuje v glavnem lirska poezija, ki se motivno deli na več vrst: ljubezenske pesmi, življenjsko-izpovedne pesmi, refleksivno-filozofska lirika in pripovedno pesništvo.
Igralci SNG DRAME Ljubljana berejo Kettejeve pesmi, prisluhnite!
Vir: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi272757/, 16. 12. 2020
15. decembra leta 1846 (z letnico 1847), so bile natisnjene in izdane Prešernove Poezije.
Lepo vabljeni na portal Digitalne knjižnice Slovenije, kjer jih lahko prebirate v digitalni obliki https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVOKMGOI
Vir: FB, NUK, 15. 12. 2020
V 91. letu starosti se je 10. 12. 2020 poslovila pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič. Je avtorica skoraj tridesetih knjig proze, romanov, povesti in kratke proze ter zbirke dramskih besedil za vse generacije, v katerih je tankočutno popisala zgodbe, ki jih je črpala tudi iz lastnih izkušenj in sodobnega časa. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke, na njeno pobudo so leta 1987 začeli knjige za bralno značko prebirati tudi učenci v Porabju, poučevala pa je tudi na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na v Murski Soboti.
Veliko je objavljala v različnih revijah in glasilih, njene prve knjižne objave pa segajo v šestdeseta leta, ko je leta 1968 pri Pomurski založbi izšlo njeno delo Sonce ne išče samotne poti, sledila so dela Srečno, srebrna ptica, Marta, Sence na belih listih, Sanje o zlatih gumbih in še druga, leta 2000 je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc, lani pa je izšlo delo Novele.
Vir: https://vestnik.si/clanek/aktualno/umrla-je-pisateljica-karolina-kolmanic-832810, 14. 12. 2020
Vir: shorturl.at/ijtY0, 14. 12. 2020
Dragi učenci, spoštovani starši!
Potrebujete knjigo? Bi radi brali? V šolski knjižnici si lahko od ponedeljka, 14. 12. 2020, izposodite knjige, in sicer tako, da mi svoje želje sporočite po elektronski pošti: cvetka.rengeo@osbeltinci.si ali na tel. številko: 541 31 10. Z veseljem vam bom pomagala pri izbiri.
Šolska knjižnica bo v času šolanja na daljavo odprta vsak ponedeljek, sredo in petek.
Knjige boste prišli prišel iskat h GLAVNEMU VHODU V ŠOLO v skladu z vsemi higienskimi priporočili (zaščitne maske, medsebojna razdalja) v času od 10.30 do 11.30.
Knjige, ki jih imate doma, boste vrnili, ko bo konec šolanja na daljavo.
Pošiljam vam prijazen pozdrav z željo, da se čim prej srečamo v šoli in šolski knjižnici.
Kralj je imel lepo hčer, ki jo je sklenil poročiti z najpametnejšim mladeničem v kraljestvu. Sestavil je tri uganke in mladenič, ki bo rešil vse, bo dobil njegovo hčer in kraljestvo. Komu bo uspelo in kako?
Pripoveduje gledališka igralka Vesna Pernarčič. Prisluhnite!
Vir: https://www.youtube.com/watch?v=zW5aJbeRKLE&feature=youtu.be&fbclid=IwAR251mpZ4Sm55ferNkaf5dpLxlpvlbdXsTKG28mz8Pzgyw3iwFwqycBC9Bg, 10. 12. 2020