Lahko vzel bi kanglico,
tekaj sem in ter tja po gozdu
in zalil vsako smreko,
bor in hrast ,
vse grmovje
in podrast …
A delal bi ves dan, vso noč
in gozd še vedno ne bi bil
povsem namočen.
Lažje je,
če na pomoč
pokličeš si oblake.
Požvižgaš jim,
da pridrve izza gore,
in že dežuje:
gobice poženejo,
mah ozeleni
in gozd – sočen in premočen
zadehti in vzbrsti.
(Skupno 41 obiskov, današnjih obiskov 1)