Dragotin Kette v času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Večina njegovih del je izšla postumno v zbirki Poezije, ki jo je leta 1900 za tisk pripravil Anton Aškerc. Kot urednik je mestoma posegal v izvirne Kettejeve pesmi, s čimer je sprožil polemiko o upravičenosti in omejitvah uredniških sprememb. V zbirki POEZIJE prevladuje v glavnem lirska poezija, ki se motivno deli na več vrst: ljubezenske pesmi, življenjsko-izpovedne pesmi, refleksivno-filozofska lirika in pripovedno pesništvo.
Igralci SNG DRAME Ljubljana berejo Kettejeve pesmi, prisluhnite!
V 91. letu starosti se je 10. 12. 2020 poslovila pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič. Je avtorica skoraj tridesetih knjig proze, romanov, povesti in kratke proze ter zbirke dramskih besedil za vse generacije, v katerih je tankočutno popisala zgodbe, ki jih je črpala tudi iz lastnih izkušenj in sodobnega časa. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke, na njeno pobudo so leta 1987 začeli knjige za bralno značko prebirati tudi učenci v Porabju, poučevala pa je tudi na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na v Murski Soboti.
Veliko je objavljala v različnih revijah in glasilih, njene prve knjižne objave pa segajo v šestdeseta leta, ko je leta 1968 pri Pomurski založbi izšlo njeno delo Sonce ne išče samotne poti, sledila so dela Srečno, srebrna ptica, Marta, Sence na belih listih, Sanje o zlatih gumbih in še druga, leta 2000 je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc, lani pa je izšlo delo Novele.
Potrebujete knjigo? Bi radi brali? V šolski knjižnici si lahko od ponedeljka, 14. 12. 2020, izposodite knjige, in sicer tako, da mi svoje želje sporočite po elektronski pošti: cvetka.rengeo@osbeltinci.si ali na tel. številko: 541 31 10. Z veseljem vam bom pomagala pri izbiri.
Šolska knjižnica bo v času šolanja na daljavo odprta vsak ponedeljek, sredo in petek.
Knjige boste prišli prišel iskat h GLAVNEMU VHODU V ŠOLO v skladu z vsemi higienskimi priporočili (zaščitne maske, medsebojna razdalja) v času od 10.30 do 11.30.
Knjige, ki jih imate doma, boste vrnili, ko bo konec šolanja na daljavo.
Pošiljam vam prijazen pozdrav z željo, da se čim prej srečamo v šoli in šolski knjižnici.
Kralj je imel lepo hčer, ki jo je sklenil poročiti z najpametnejšim mladeničem v kraljestvu. Sestavil je tri uganke in mladenič, ki bo rešil vse, bo dobil njegovo hčer in kraljestvo. Komu bo uspelo in kako?
Največ blesteče in očarljive igrivosti je Grafenauer izrazil v svoji poeziji in pravljicah za otroke. Njegov Pedenjped hodi vštric z Župančičevim Cicibanom, njegova zbirka za otroke vseh starosti pa je zbirka Skrivnosti. Uveljavil se je tudi kot esejist in prevajalec poezije.
Za odličnost svoje poezije je prejel Prešernovo nagrado, dve Levstikovi, Kajuhovo in Jenkovo nagrado ter Sovretovo nagrado za mojstrsko prevajanje. (Vir: https://val202.rtvslo.si/2020/11/kulturnice-577/, 8. 12. 2020)
Blaž Setnikar, odlični igralec Prešernovega gledališča iz Kranja, bere slovensko ljudsko pravljico Zdravilno jabolko. Če vam je pravljica všeč, se lahko odločite tudi za ilustracijo, jo fotografirate in pošljete na naslov: cvetka.rengeo@osbeltinci.si . Vaše izdelke bomo objavili na blogu šolske knjižnice.
Na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/ lahko dostopate do podatkov Slovenske biografije, ki predstavlja tako na enem mestu temeljna biografska dela, ki so nastala pod peresi napomembnejših slovenskih znanstvenikov, zlasti humanistov.
Cilj Slovenske biografije je, da s pomočjo moderne tehnologije poveže biografske raziskave na Slovenskem ter na enovit način prikaže bogastvo biografskih podatkov o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu. (Vir: https://www.knjiznice.si/e-viri/slovenska-biografija/, 7. 12. 2020)
Vstopite v svet podatkov o znamneitih Slovenkah in Slovencih!
Upravni odbor Prešernovega sklada je odločil, da prejmeta Prešernovo nagrado leta 2021 pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.
Nagrado Prešernovega sklada bo prejel prekmurski slikar Sandi (Aleksander) Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj.
Pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre), je zapisano v utemeljitvi. Njegovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture. V slovenski literarni prostor je Lainšček vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del.
V mladinskem slovstvu je med najbolj prepoznavnimi zbirka pravljic Mislice(1999), v književnosti za odrasle pa je izjemen predvsem po svojih romanih. Med najodmevnejšimi so nagrajeni romani Ki jo je megla prinesla(1993),Namesto koga roža cveti(1991) in Muriša(2006). Njegova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike: nemščino, angleščino, slovaščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, madžarščino, danščino in francoščino, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko upodobitev.
Danes mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V Delu danes lahko beremo: Pred stoletjem so vedeli, Prešernovo ime je v zlati knjigi slovenskega pesniškega in kulturnega razvoja, danes nas njegov opus in lik še naprej spodbujata.
Ker je državni praznik dan Prešernove smrti, smo dan njegovega rojstva poimenovali Ta veseli dan kulture.
DANES so mnoga gledališča odprla svoja virtualna vrata in nam ponujajo nekaj predstav iz njihove produkcije.
Na tej povezavi vam Hiša otrok in umetnosti podarja brezplačno lutkovno predstavo O belem mucku, ki je bil čisto črn (lahko si jo ogledate le danes od 10.00 do 18.00).
Mednarodno uspešnico, KOMEDIJOKo sem bil mrtev,ki je z repertoarja odšla z mnogo prezgodnjim slovesom igralca Jerneja Šugmana. Letošnji Ta veseli dan kulture ljubljanska Drama obeležuje s predvajanjem arhivskega posnetka uprizoritve Ko sem bil mrtev na YouTube kanalu SNG Drama Ljubljana, z začetkom ob 20.00. Slavnostna projekcija je posvečena temu izjemnemu umetniku in članu igralskega ansambla Drame Jerneju Šugmanu.
Slovensko narodno gledališče Maribor pa ponuja on-line ogled predstav na na Youtube kanalu SNG Maribor. Ogledali si boste lahko uprizorive Drame Malomeščanska svatba, Nevarna razmerja, Mojster in Margareta in predstavo za otroke Janko in Metka. Ljubitelji opere boste lahko uživali ob mojstrovini Umberta Giordana Andrea Chénier in Simonu Boccanegri Giuseppeja Verdija. Iz bogate baletne zakladnice bodo na sporedu Peer Gynt, Gusar in Cantata.
Sicer pa lahko tukaj najdete izbor kakovostnega spletnega učnega gradiva, ki ga pripravljajo kulturne ustanove iz vse Slovenije, vključene v nacionalni projekt Kulturni bazar.
Dodajam še predlog za ogled preodlične in pretresljive predstave Prešernovega gledališča Kranj z naslovom Naš razred, ki sem si jo sama ogledala v zadnji abonmajski sezoni. Predstava bo na ogled danes zvečer ob 19. uri na YouTube Prešernovo: https://bit.ly/presernovo
Danes bomo morda našli tudi čas, da v roke vzamemo Prešernove poezije, ki so vedno žive in aktualne.
Upam, da boste našli kaj primernega zase ali za svoje učence.
