19. in 20. februarja je na OŠ Črenšovci potekal mednarodni pedagoški simpozij pod naslovom Avtonomija in alternativne oblike dela v šoli in v vrtcu.

V okviru simpozija sem predstavila prispevek z naslovom Šolske knjižnice so zakon!, kjer sem spregovorila o kratki zgodovini praznovanj ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic s poudarkom na predstavitvi pestrih dejavnosti v šolski knjižnici OŠ Beltinci v oktobru 2015.

Več o simpoziju: http://www.osfpcrensovci.si/?p=25032

Danes je naše tretješolce in šolsko knjižnico obiskal Ribič Pepe – Igor Ribič, igralec, ilustrator, slikar in pevec. Učenci so se obiska zelo razveselili. Tudi v knjižnici imamo knjige z njegovimi ilustracijami.

8. februar je v Sloveniji državni praznik, je slovenski kulturni praznik. Je dan smrti našega največjega slovenskega pesnika, avtorja naše himne.
Prešeren je delil usodo vseh nas: imel je mater, ki ga je imela rada, dva dobra prijatelja, ki sta verjela vanj, neuslišano in uslišano ljubezen, otroke, poklic, s katerim se je preživljal, čut za pravičnost, gruntarski ponos, slovensko samozavest. Košček Prešerna je v vsakem izmed nas. Svoje talente moramo le spodbuditi in jih negovati, ne pustiti, da zamrejo. Tudi naša srca so polna nežnega hrepenenja, neizpolnjenih želja in skritih sanj. Tudi med nami so prevzetne Urške, skrivnostni povodni mož še danes blodi na bregovih reke Mure, tudi nas prevzame domotožje, ko za dlje časa odidemo od doma.
Kanarček poje, ker ima vižo. Čriček se oglaša, ker ima pesmico. Kukavica v gozdu, škrjanček na polju, golobček na strehi. Vsak po svoje izraža veselje, žalost, hrepenenje … Še žabe v mlakah ob poletnih večerih izražajo v zboru svoje zadovoljstvo. Zakaj naj bi le jaz ostal nem? (Scenarij šolske proslave, avtorici Nada Forjan, Mateja Horvat Duh)

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v knjižnici postavili razstavo portretov Franceta Prešerna, dodali smo njegova dela ter dela prekmurskih ustvarjalcev.

Razstava je že naletela na lep odziv. Dobrodošli!

Naloge knjižnice so: sistematično zbiranje, strokovna obdelava, ureditev knjižničnega gradiva, predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice ter motiviranje učencev in strokovnih delavcev za uporabo knjižnice ter njenega gradiva.
Neizmerno veseli smo, da nam je Občina Beltinci podarila knjige neprecenljive vrednosti, ki nam bodo v veliko pomoč pri pouku in bodo bogato dopolnile našo knjižno zbirko. Umestili jih bomo v strokovno knjižnico.
Tema letošnjega tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo tekmovanje je Domovina med platnicami. Tudi med platnicami podarjenih knjig se skriva dragoceno bogastvo naše domovine, ki jih bomo odkrivali skupaj z učenci.
Za to gesto se Občini Beltinci najlepše zahvaljujemo.

V imenu zaposlenih in učencev,

Matejka Horvat, ravnateljica šole
Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka

Pogosto pravimo, da je knjiga najlepše darilo. Najbolj to velja seveda za knjižnice, katerih osnovna naloga je hranjenje gradiva, dopolnjevanje knjižničnega fonda in izposoja gradiva.

Neizmerno veseli smo, da nam je Občina Beltinci podarila knjige neprecenljive vrednosti, ki nam bodo v veliko pomoč pri pouku in bodo bogato dopolnile našo knjižno zbirko. Nekaj naslovov: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992 (2 dela), Boris Pahor: Izbrano delo (5 knjig), Slovenski veliki leksikon (12 delov), Soška fronta, Podobe iz življenja Slovencev v drugi dvetovni, Enotni v zmagi – osamosvojitev Slovenije, Vlado Kreslin: Pesmarica, Vlado Kreslin: Venci, povest o Beltinški bandi, Primož Trubar: Petsto let (spominska izdaja), Prekmurje – podoba panonske pokrajine in še veliko drugih.

Za darilo smo Občini Beltinci zelo hvaležni.

Kot ni zime brez drobnih snežink, tako ni praznikov brez drobnih želja.
Naj vam novo leto prinese spoznanje, da je sreča v malih rečeh:
v toplih dlaneh, v iskrenih očeh, sreča je v trenutkih, ki jih poklonimo drugim.
Naj se uresničijo vaša mnoga skrita pričakovanja, načrti in želje.

Naj bo leto 2016 polno modrih odločitev in pozitivnih spoznanj.

Danes so učenke iz 7. c razreda, ki obiskujejo knjižničarski krožek: Nika, Urška, Maja in Nuša, šle na obisk v 2.a. Učencem so brale zgodbo z naslovom Božični večer, pripravile božične pobarvanke, skupaj smo peli praznične pesmi, na koncu pa se posladkali še s sladkimi bomboni.

V pričakovanju Božička in božičnega večera smo se poslovili z lepimi željami in načrti za podobna srečanja v letu 2016.

Zadnji dni pred novoletnimi počitnicami je šolska knjižnica zelo živa. Učenci jutranje ure izkoristijo še za zadnje utrjevanje znanja, učitelji izbirajo naslove knjig domačega branja, učenci pa si izposajajo knjige za branje doma.

Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.

Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije. (Vir: http://goo.gl/adZ2jj, 3. 12. 2015)

Poglejte še na: http://www.mk.gov.si/si/ta_veseli_dan_kulture_2015/, 3. 12. 2015