V pomoč pri pripravah na Cankarjevo tekmovanje je založba Miš pripravila pogovor s Sebastijanom Pregljem o knjigi Deček Brin na domačem kolišču in Igorjem Karlovškom o knjigi Pobeg.

Knjigi berejo učenci 4. in 5. razreda oz. 6. in 7. razreda za letošnje Cankarjevo tekmovanje.

Lahko si ga ogledate na povezavi:

Vir: https://rb.gy/4d3gaz, 22. 10. 2020

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije in preprečevanja prenosa okužb s SARS-CoV-2 se začasno, v tednu od 19. 10. 2020 do 23. 10. 2020, v osnovnih šolah vzgojno-izobraževalno delo izvaja prilagojeno in sicer:
– učenci od 1. do vključno 5. razreda, tj. razredna stopnja, se izobražujejo v šoli,
– učenci od vključno 6. do 9. razreda, tj. predmetna stopnja, se izobražujejo na daljavo.

Šolska knjižnica ostaja odprta za učence razredne stopnje. Izposoja poteka po že znanih priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje:

• umivanje ali razkuževanje rok pred vstopom,
• manjše število učencev naenkrat v prostoru (6 učencev),
• obvezna uporaba maske,
• zagotavljanje varnostne razdalje 1,5 m,
• karantena knjig (3 dni).

Ostanimo zdravi! Vse ostalo bo že!

Letošnje geslo »Iskanje poti do zdravja in dobrega počutja« poudarja povezavo med knjigami, branjem, šolskimi knjižnicami in dobrim počutjem.

S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic spodbujamo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.

Ideje za dejavnosti:

Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic. Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje.

Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:

– z učenci pripravimo pravljični dogodek,

– organiziramo pogovor o prebranih knjigah,

– izberimo in berimo najljubšo pesem,

– najdimo čas in učno snov  za glasno branje (vsaj 10 minut),

– učenci naj pripravijo priporočilni seznam treh slovenskih knjig,

– obisk druge knjižnice, npr. srednješolske, splošne,

– ureditev knjižnega kotička po učilnicah,

– navajanje virov in literature (za učence 3. triletja),

– napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”, napišimo ocene knjig,

– predstavimo pisatelja ali pesnika in svojo najljubšo knjigo.

Likovne dejavnosti : rišemo junake iz knjig. Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?

Fotografske dejavnosti:  JAZ ♥ šolsko knjižnico in branje.

»Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je zapisal pesnik T. Pavček.

Berimo vsak dan in praznujmo skupaj!

Od 24. do 26. 9. 2020 je potekalo v Murski Soboti jubilejno 25. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega poteka tudi podelitev večernice, nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno literarno delo preteklega leta. Letos jo je prejel Andrej Rozman Roza za pesniško zbirko Rimuzine in črkolazen.

V okviru literarnega srečanja nekatere pomurske vrtce, osnovne in srednje šole obiščejo avtorji, ki pišejo za otroke in mladino. Na naši šoli smo teh obiskov vedno veseli, saj je to enkratna priložnost, da učenci spoznavajo slovensko mladinsko književnost, delo pisateljev in pesnikov ter njihovo ustvarjanje.

V petek, 25. 9. 2020, sta nas obiskala pesnik Ervin Fritz, ki je predstavil svoje ustvarjanje učencem od 6. do 9. razreda, bral iz svoje zadnje pesniške zbirke Savinjčanke: pesmi v savinjskem narečju, ki odstirajo grenko-sladke spomine na pesnikovo otroštvo in mladost po 2. svetovni vojni, ter pisatelj Sebastijan Pregelj, ki je učencem 4. in 5. razreda predstavil svojo knjigo Deček Brin na domačem kolišču, ki jo berejo za letošnje Cankarjevo tekmovanje.

Veseli smo vsakoletnih literarnih srečanj, ki nam jih v septembru prinaša Oko besede, saj je neposreden stik z literarnim ustvarjalcem vrhunski kulturni dogodek za dušo šolske knjižnice, za učence pa lepa in vzpodbudna izkušnja. Stik s kulturo v teh ne ravno lepih časih, ko naš vsakdan kroji virus, pa nas ohranja žive in je za nas in naše učence zelo pomemben.

France Bevk (17. september 1890, Zakojca pri Cerknem–17. september 1970, Ljubljana) se je rodil kot najstarejši izmed osmih otrok, po končani osnovni šoli se je v Kranju učil za komija, po učiteljišču v Gorici je nekaj let poučeval, v prvi svetovni vojni je bil vojak na vzhodni fronti, v Galiciji in Bukovini, po vrnitvi v domovino je kot novinar in urednik delal pri različnih časnikih in časopisih: Slovenec, Večerni list, Mladika, Goriška straža, Čuk na pal’ci, Naš glas …

Zaradi njegove kulturno-politične dejavnosti so ga Italijani preganjali, bil je konfiniran, še večkrat zaprt, nazadnje tik pred kapitulacijo Italije; ko je bil dva dni po kapitulaciji izpuščen iz zapora, je odšel v partizane.

Po vojni je imel številne pomembne kulturne in politične funkcije, predvsem pa je neumorno pisal spomine, črtice, novele, potopise, romane, scenarije, drame ter pesmi in prozo za mladino. Pisati je začel pred prvo svetovno vojno in se uveljavil kot vrhunski mladinski pisatelj (Lukec in njegov škorec, Pastirci, Pestrna …); v pisanju za odrasle je v ospredje postavljal nacionalno problematiko (Kaplan Martin Čedermac, Znamenja na nebu, Ljudje pod Osojnikom …). 

Po številu knjig je naš najplodovitejši avtor, dolga desetletja je veljal za glasnika primorskega ljudstva in ljudskega pisatelja. 

Vir: https://www.mladinska.com/knjige/leposlovje/france-bevk-od-pestrne-do-cedermaca?fbclid=IwAR2aq_wLdYLHaMbY6nh7k_Ta79ELGgfDLCU4Cm5a6pbRjyouCqeGIY7yzco, 17. 9. 2020

17. september je v Sloveniji dan zlatih knjig.

Delo šolske knjižnice bo do nadaljnjega potekalo po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer bomo upoštevali:

• umivanje ali razkuževanje rok pred vstopom,
• manjše število učencev naenkrat v prostoru (6 učencev),
• obvezna uporaba maske,
• zagotavljanje varnostne razdalje 1,5 m,
• karantena knjig (3 dni),
• izvajanje KIZ ur v rdeči dvorani, kjer je možno zagotoviti razdaljo, po dogovoru tudi v matični učilnici,
• umivanje ali razkuževanje rok po obisku.

ODPRTOST KNJIŽNICE ZA IZPOSOJO GRADIVA

• za učence predmetne stopnje: zjutraj od 7.10 do 8.10 in popoldan po rednem pouku, lahko tudi v času pouka (slovenščina ali razredna ura) po dogovoru

• za učence razredne stopnje po urniku:

Učenci in strokovni delavci lahko gradivo naročite tudi po elektronski

pošti: cvetka.rengeo@osbeltinci.si in ga prevzamete naslednji šolski dan pred začetkom pouka. Prosto gradivo preverite v sistemu Cobiss na naslovu: www.cobiss.si.

Gradivo je v knjižnici prosto dostopno, vendar se izogibamo pretiranemu listanju po knjigah. Čim manj se dotikamo različnih predmetov in površin.

V čitalniškem kotičku se ne zadržujemo. Trenutno bralne klopi ne uporabljamo. Delo v kotičkih za učence je omejeno na 4 mesta naenkrat.

Gradivo si lahko izposodijo učitelji tudi v učilnico in uredijo razredne knjižnice. To gradivo lahko  do vračila v knjižnico uporabljajo le učenci istega oddelka, knjig pa v tem primeru ne nosijo domov.

Upoštevajmo pravila! Hvala.

Točno na današnji dan, pred natanko 145 leti (15. septembra 1875), je izšel prvi prekmurski časopis – Prijátel – za szlovenszke domorodce med Mürov ino Rábov. Zanimivo je to, da je pričel izhajati v Budimpešti. Njegov urednik je bil Prekmurec Imre Agustič/Augustič, ki je bil slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec.

Vsebina časopisa: madžarska politika, slovanski jug, kratke zgodbe, pesmi, stiki s Slovenci na Štajerskem. Časopis je bil poznan tudi med slovenskimi časopisi, znanih je več odzivov le-teh na Prijátela. Slovenski narod mu je npr. 1877 očital, da je usmerjen preveč protirusko, hkrati pa da ima preveč madžarskega duha in še »prisrčen ljubitelj Turkov« je; priznava pa zasluge Agustičevega časopisa za to, da se prekmurski Slovenci »začinjajo po malem zavedati, da so Slovenci in … jim je treba večje omike v svojem lastnem jeziku«.

Zadnja številka časopisa je izšla dva dni pred Agustičevo smrtjo, tj. 17. julija 1879. Z izdajanjem časopisa si je prizadeval za občutek povezanosti Prekmurcev s Slovenci onkraj Mure, kakor tudi za njihovo pravico do narodnostnega obstoja, lastnega jezika ter duhovnega in materialnega razvoja. (vir: Kamra, Slovenska biografija, Digitalna knjižnica Slovenije)

Vir: FB, Pokrajinski arhiv Maribor, 15. 9. 2020

Letos Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB 2020 poteka med 8. septembrom 2020 (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom 2020 (do zaključka Tedna otroka).

Z najrazličnejšimi dejavnostmi skušamo povečati zavedanje ljudi o pomenu in pomembnosti branja ter vse generacije spodbuditi k branju, izposoji in nakupu knjig.

Vir slike: https://nmsb.pismen.si/gradiva/, 9. 9. 2020

»Branje nam nudi prostor, kamor lahko gremo, ko moramo ostati tam, kjer smo.«

Mason Cooley

Vir: FB Dobreknjige.si, 26. 8. 2020