Tudi splošne knjižnice so danes zaradi novosprejetih ukrepov za zajezitev virusa zaprle svoja vrata za vsaj 14 dni. da nam lepa literarna beseda ne bi ušla iz naših misli, lahko prisluhnete množici pravljic, ki so dostopne na povezavi:
Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Cvetka Rengeo
KNJIGE NA SPLETU
A bi prebrali kaj, pa ne morete do knjižnice? Bi morda kaj potrebovali pri pouku slovenščine? Imate morda doma srednješolca ali osnovnošolca, pa bi nujno kaj rabil?
Na povezavi lahko dostopate do literarnih zakladov z nekaj kliki, jaz sem presrečna za ta vir. Res je, da je imeti knjigo v rokah večji čar, ampak ples “divjenoregavirusa” nam ne prizanaša …
(P)ostanimo zdravi!
Reformatorji v stripu
Avtor Boštjan Gorenc – Pižama, ilustrator Jaka Vukotič, strokovni sodelavec in avtor spremne študije dr. Kozma Ahačič ter moderator Žiga Kump skozi nov strip predstavijo čas izida prvih slovenskih knjig in rojstva slovenskega knjižnega jezika. Zakaj je čas prevajanja Dalmatinove Biblije ter prve slovenske slovnice Adama Bohoriča tako poseben in nas je kot Slovence za vedno zaznamoval?
Dogodek je nastal v produkciji Kulturni dom Krško in zavoda Škrateljc ter v okviru obeležitve 500. letnice Adama Bohoriča.
Strip izpod nabrušenega peresa Boštjana Gorenca Pižame in z iskrivimi ilustracijami Jake Vukotiča, oboje podkrepljeno z znanstveno in akademsko roko dr. Kozma Ahačiča, vas bo navdušil in vam predstavil osebnosti slovenske reformacije!
Kliknite na povezavo: https://www.youtube.com/watch?v=_Y_7dIQjoM0
Vir: https://www.youtube.com/watch?v=_Y_7dIQjoM0, 11. 11. 2020
Zvočne knjige, e-knjige in lutkovne predstave za otroke (1. in 2. VIO)
Zavod za šolstvo RS je pripravil za pomoč pri šolanju na daljavo zbirko zvočnih knjig, e-knjig in lutkovnih predstav za učence 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Morda se pa kaj zanimivega najde tudi za starejše. Poiščimo otroka v sebi! Tudi to lahko pomaga pri krepitvi telesa in duha.
Animirani film z bogatim sporočilom
Na povezavi si lahko ogledate film, ki je prejel oskarja in s sabo nosi bogato sporočilo: kako zelo ta trenutek naš svet in mi sami potrebujemo empatijo, sočutje, medsebojno pomoč.
Vir: https://www.youtube.com/watch?v=ZQGuVKHtrxc, 10. 11. 2020
Pogovori z avtorji knjig za Cankarjevo tekmovanje
Zaradi šolanja na daljavo so vsa tekmovanja iz znanja odpovedana in prestavljena. Posredujem povezavo do pogovora z avtorji knjig za Cankarjevo tekmovanje. Naj vam bo v pomoč pri razumevanju knjige.
Sebastjan Pregelj – Deček Brin na domačem kolišču
Mate Dolenc – Kako dolg je čas
Prof. dr. Igor Saksida v pogovoru s pisateljem Matetom Dolencem (Vir: FB – Sekcija šolskih knjižnic, 9. 11. 2020)
Šolska knjižnica v času šolanja na daljavo
Dragi učenci, spoštovani starši!
V času ponovnega šolanja na daljavo od ponedeljka, 9. novembra 2020, za katerega zaradi zdravstvenih razmer ne vemo, kako dolgo bo trajalo, bo šolska knjižnica ponovno namesto v živo zaživela na spletu. Vsak dan boste lahko našli na blogu šolske knjižnice uporabne e-povezave s področja knjižnic, knjig, branja, strokovnih revij, revij za otroke, učbenikov, izobraževalnih oddaj … Vsa tekmovanja so odpovedana in prestavljena. Na blogu bodo objavljena tudi mnoga e-gradiva kot priprava na tekmovanja.
Verjamem, da boste našli kaj uporabnega zase, za svoje šolsko delo in splošno razgledanost.
Dostopna sem tudi na e-naslovu: cvetka.rengeo@osbeltinci.si. Vesela bom vaših vprašanj, pobud in pozdravov. Predvsem pa verjamem, da si vsi skupaj najbolj želimo zdravja in umiritve trenutnih razmer in da se bomo kmalu srečali v šoli.
Naj vam šolska knjižnica ostane blizu. Ostanite zdravi!
31. oktober – dan reformacije in rojstvo slovenskega knjižnega jezika
Rojstvo slovenskega jezika
Dan reformacije, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, Slovenci pa na ta dan praznujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku ‒ Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.
Letos pa mineva tudi 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice. (Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/ernisa-treba-je-gojiti-vesoljno-bratstvo-in-sestrstvo-in-sicer-danes-ne-sele-jutri/540837, 1. 11. 2020)
Oglejte si odličen prispevek novinarja Boštjana Rousa z naslovom Vezi med Bohoričem in Dalmatinom : https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174729159?s=mmc
(Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/ernisa-treba-je-gojiti-vesoljno-bratstvo-in-sestrstvo-in-sicer-danes-ne-sele-jutri/540837, 1. 11. 2020)
Oktobrski utrinki
Oktober je mednarodni mesec šolskih knjižnic. Letošnji je bil zelo drugačen. Novi koronavirus in zahteve, ki jih moramo upoštevati v šoli, pri delu v razredu in v šolski knjižnici ter vsakdanjem življenju so korenito spremenile tudi vse načrtovane dejavnosti v javnem in kulturnem življenju. Kljub temu nam je v začetku meseca, ko število okuženih še ni bilo tako visoko in ko se učenci predmetne stopnje še niso šolali na daljavo, uspelo izvesti nekaj ur v šolski knjižnici. Pogovarjali smo se o domačem branju, o pomenu vsakodnevnega branja, učenci pa so si izposodili knjige za branje doma.
Pri delu v šolski knjižnici upoštevamo priporočila zdravstvene stroke. Učenci 1. razreda so postali člani šolske knjižnice in si začeli redno izposojati slikanice za branje doma. Tudi učenci od 2. do 5. razreda so si začeli redno izposajati knjige za prostočasno branje in Bralno značko. Tudi nekateri učenci predmetne stopnje so si izposodili vsaj eno knjigo domačega branja. Začeli smo z branjem knjig za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Nekateri bralni načrti bodo, žal, morali počakati, npr. branje v Naši mali knjižnici, projekt Rastem s knjigo in obisk Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Ne vemo, če oz. kdaj bomo znova stopili na tirnice, po katerih smo hodili nekoč. Zanesljivo pa lahko pritrdimo misli Matta Haiga iz knjige Zapisi o živčnem planetu, ki pravi: Branje ni pomembno, ker bi ti pomagalo do službe. Pomembno je, ker ti daje prostor, da obstajaš onkraj dane resničnosti. Tako se ljudje povezujejo. Tako se umi prepletajo. Sanje. Empatija. Razumevanje. Beg. Branje je ljubezen v akciji.
22. oktobra 1911 se je rodila Kristina Brenkova
22. oktobra 1911 se je v Horjulu rodila Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica. Umrla je 20. novembra 2009 v Ljubljani.
Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, v letih 1949−1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk. In njena vnuka Aljaz Matija Brenk in Brina Brenk.
V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski časopis. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Prvi prevod Burka o jezičnem dohtarju je objavila leta 1935 skupaj z Emilom Smaskom. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960. Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.
Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja.
Vir: https://rb.gy/ri6pwb, 22. 10. 2020