E-publikacija o dogodkih v slovenskih šolskih knjižnicah v oktobru 2021, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic, je dokaz, da šolskim knjižnicam, kljub zdravstveni krizi, ni zmanjkalo pristopov, in svežih idej za popestritev dogajanja v šolskih knjižnicah. Tudi poročilo s fotografijami o dogodkih iz naše knjižnice je na strani 92.
21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.
V Sloveniji imamo tri uradne jezike: slovenščino, madžarščino in italijanščino.
Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.
“Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica pa je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi.”
Tone Pavček
“Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.”
V februarju posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Dan njegove smrti od leta 1945 po posebnem odloku Slovenci praznujemo kot kulturni praznik. Prepričana sem, da med nami ni nikogar, ki se ne bi srečal s Prešernovo pesmijo in poznal utrinkov iz njegovega življenja. Njegova podoba in fotografija rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem sta trdno zasidrani v naš spomin.
Njegovi verzi iz Sonetnega venca, Gazel, Krsta pri Savici, Zdravljice, Sonetov nesreče, Zdravljice in mnogih drugih, so najlepši in največji dosežki slovenske poezije, ki pogosto odzvanjajo v naših mislih ali zazvenijo na mnogih prireditvah. Iz njegovih pesmi lahko čutimo krike bolečine in vriske veselja. Pesmi je sam z razlogom poimenoval “mokrocveteče rožce poezije”, zbrane so v edinstveni in neponovljivi pesniški zbirki Poezije in so največji literarni zaklad slovenskega naroda.
Prešeren je bil zelo občutljiv človek. Življenje mu ni prizanašalo. Imelo je lepe trenutke, še več je bilo bridkih. Pretentalo ga je za srečo, ki si jo je najbolj želel – ljubezen žene, ki je bila nedosegljiva in prepovedana. Celotno svoje, relativno kratko življenje se je boril za lastno eksistenco. In ko se je slovenski narod začel prebujati, je ustvaril Zdravljico, njena 7. kitica je danes slovenska himna. Izraža ljubezen do slovenskega človeka, naroda, domovine in vsega človeštva. Gre za univerzalne vrednote: mir, svobodo, prijateljstvo, razumevanje, lepoto življenja, zato je Prešeren lahko ali pa bi moral biti blizu vsakemu izmed nas.
Samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov. Če bomo izgubili umetnost, bomo izgubili vse. (V. Möderndörfer)
Knjige so v tem času zdravilo, dober nadomestek za antidepresive in anksiolitike.
Knjige so potovanja takrat, ko ne moreš potovati.
Knjige so občutek bližine, ki je ne moreš izreči, knjige povežejo ljudi na drugačen način, nas uglasijo na isti imenovalec. Ko se ujameta dva v pogovoru o knjigi, ki ju je pretresla, je to druge vrste bližina. Ker se najbrž zalotita, da govorita o dveh različnih knjigah, pa čeprav sta brala iste besede. Ker se knjige dotaknejo skrivnih prostorov v nas; soustvarjaš jih, skupaj z avtorjem, v poseben prostor, ki je samo tvoj in njegov.
V vsaki prebrani knjigi avtorice ali avtorja naletimo na sledi svojega življenja. Pa čeprav beremo knjigo pisatelja, ki je pisal o nevarnih razmerjih v 18. stoletju, ali pisateljice, ki je razmišljala o lastni sobi ali igri identitet v deževnih jesenskih popoldnevih v Londonu na prelomu 20. stoletja. In če spet citiram Aleša Debeljaka: »Smisel dobre književnosti je v tem, da nam odpre okno v svet, ki ga ne poznamo, hkrati pa to stori tako, da se potem v tem svetu začudeno prepoznamo tudi sami.« (Vesna MIlek)
Danes, 3. decembra, že 21. zapored na rojstni dan Franceta Prešerna zaznamujemo ta veseli dan kulture (neformalni praznik ob obletnici rojstva Franceta Prešerna že od leta 2000).
Na povezavi si lahko ogledate oddajo o panonski narečni skupini. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.
Goethe Institut Ljubljana nam je v okviru projekta PASCH podaril zajeten kupček atraktivnih otroških slikanic v nemškem jeziku, ki so namenjene predvsem našim najmlajšim bralcem. Ob tej priložnosti smo z našo knjižničarko Cvetko tudi nekoliko preuredili nemški kotiček v šolski knjižnici, ki ponuja nekaj strokovne literature – od slovarjev in gradiv za učitelje, kakor tudi različne knjige za najmlajše in starejše učence, pa tudi za odrasle bralce. Prisrčno vabljeni k brskanju med nemško literaturo, saj knjige bogatijo naš besedni zaklad, nam široko odpirajo vrata v svet domišljije, v tujem jeziku pa še prav posebej vzpodbujajo k njegovemu učenju.
Velika zahvala pa gre seveda Goethe Institutu Ljubljana, ki vedno z veliko mero razumevanja prisluhne našim željam.
Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic.
V prihajajočih dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bomo posvetili BRANJU – bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bomo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranimo splošne knjižnice. (Vir: https://www.knjiznice.si/zdruzenje-splosnih-knjiznic/promocija-splosnih-knjiznic/, 16. 11. 2021)
“Čas, v katerem živimo, je pokazal, kako zelo pomembno je brati: zato, da smo pismeni in se učimo, da smo sočutni in spoštljivi, da znamo razmišljati in izraziti svoje misli, da krajšamo čas našim bližnjim in sebi, da spoznavamo svetove, ki jih ne bi nikoli obiskali, in ljudi, ki jih nikoli ne bi srečali. Branje je pomembno zaradi vsega naštetega, predvsem pa zato, da ostanemo ljudje.” Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic.