Zgodba o prijateljstvu je taka,
grenko sladka kot življenje je,
lepih je trenutkov polna vsaka,
le lepi naj se vtisnejo v srce.

Pesmi smo delili si in sanje,
lepe sanje, ceste in nebo,
le p’rjatli so verjeli vanje,
da nekoč se uresničijo.

V zraku je svoboda, v zraku dan sijoč.
Kaj pri tem nas žene, kaj pri tem nam daje moč,
da iz varnega zavetja odletimo proč,
kakor ptič iz gnezda. Le vezi nevidne
nas vezale bodo skupaj kot nekoč.

Slej, ko prej se vsaka zgodba neha,
slej, ko prej se svet do tal podre.
Ko ni nam več do solz in ne smeha,
zgodba nova zopet se začne.

Vsaka stvar je pač za nekej dobra,
vsaka zgodba nekej nam pove,
vsaka pesem nima take sreče,
tale za spomin bo in srce.

Nikdar več ne bo tako kot včeraj,
tujci nam prekrižajo poti,
a p’rjatli v srcu so za zmeraj,
nikdar ne zabrišemo sledi. (Čuki: Zgodba o prijateljstvu)