8. februar je v Sloveniji državni praznik, je slovenski kulturni praznik. Je dan smrti našega največjega slovenskega pesnika, avtorja naše himne.
Prešeren je delil usodo vseh nas: imel je mater, ki ga je imela rada, dva dobra prijatelja, ki sta verjela vanj, neuslišano in uslišano ljubezen, otroke, poklic, s katerim se je preživljal, čut za pravičnost, gruntarski ponos, slovensko samozavest. Košček Prešerna je v vsakem izmed nas. Svoje talente moramo le spodbuditi in jih negovati, ne pustiti, da zamrejo. Tudi naša srca so polna nežnega hrepenenja, neizpolnjenih želja in skritih sanj. Tudi med nami so prevzetne Urške, skrivnostni povodni mož še danes blodi na bregovih reke Mure, tudi nas prevzame domotožje, ko za dlje časa odidemo od doma.
Kanarček poje, ker ima vižo. Čriček se oglaša, ker ima pesmico. Kukavica v gozdu, škrjanček na polju, golobček na strehi. Vsak po svoje izraža veselje, žalost, hrepenenje … Še žabe v mlakah ob poletnih večerih izražajo v zboru svoje zadovoljstvo. Zakaj naj bi le jaz ostal nem? (Scenarij šolske proslave, avtorici Nada Forjan, Mateja Horvat Duh)