FRAN MILČINSKI – 80-obletnica smrti

PREŽIHOV VORANC – 120-letnica rojstva

MIŠKO KRANJEC – 30-obletnica smrti

IVAN POTRČ – stoletnica rojstva

MARLENKA STUPICA – 85-letnica rojstva

MARKO KRAVOS – 70-letnica rojstva

Pisatelj FRAN MILČINSKI (3. decembra 1867 – 24. oktobra 1932) nam je s svojimi zgodbami o Butalcih ustvaril svet, v katerem smeši napake v družbi. Čeprav je minilo že 80 let, odkar je pisatelj umrl, so njegove dogodivščine še vedno žive. Predvsem pa ne pozabite vzeti v roke dela Ptički brez gnezda – živo je v vseh generacijah – hkrati pa vredno ponovnega branja!

Pisatelj PREŽIHOV VORANC (10. avgusta 1893 – 18. februarja 1950) ima med bralci za bralno značko posebno mesto, saj se je prva bralna značka, ki sta jo zasnovala prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan, imenovala po njem – PREŽIHOVA BRALNA ZNAČKA, njegovo delo Solzice pa si je zaslužilo naziv biser slovenske mladinske književnosti. Danes nekateri mislijo, da Solzice ne sodijo v sedanjost – a pazljivo branje prinese spoznanje, da ni ravno tako.

Pisatelj MIŠKO KRANJEC (15. septembra 1908 – 8. junija 1983) ni zaznamoval samo Prekmurja in njegovih ljudi, kjer je domovala Kranjčeva bralna značka, pač pa je s svojo lirično prozo pritegnil bralce vseh generacij – tudi mlade. Kar nekaj je takih del: Mesec je doma na Bladovici, Mladost v močvirju, Vrabci na dvorišču, Otroci, čigavi ste, Zlata kočija. Po delu Povest o dobrih ljudeh pa je nastal tudi odličen slovenski film.

Pisatelj IVAN POTRČ (1. januarja 1913 – 12. junija 1993) je svoje življenje in delo bistveno zaznamoval tudi kot glavni urednik založbe Mladinska knjiga; med obsežnim pisateljskim delom pa je kar nekaj knjig za mladi rod: Pravljice o Vanču, Zébe in še nekaj takih o živalih, Dva admirala in druge zgodbe, med njegovimi najbolj poetičnimi deli za odraščajoče pa je črtica Onkraj zarje.

Akademska slikarka MARLENKA STUPICA (17. decembra 1927) že nekaj desetletij sodi med vrhunske ilustratorke, ki so s svojim delom napolnile številne slikanice. Cele generacije so rade segale po delih z njenimi ilustracijami. Naštejmo jih vsaj nekaj: Oton Župančič: Mehurčki, Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon, Čebelice, Tone Pavček: Kaj je najlepše, Leopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček, številna dela pisateljice Kristine Brenkove, tudi Piko Nogavičko Astrid Lindgrenove, pa Collodijevega Ostržka, številne Grimmove ter Andersenove pravljice, posebej očarljiva pa je avtorska slikanica Čudežno drevo. Pred leti je izšel izbor njenih najlepših slikanic v knjigi Drevo pravljic.

Pesnik in pisatelj MARKO KRAVOS (16. maja 1943), urednik Založništva tržaškega tiska, svoje veselje do življenja izraža tudi v številnih delih za mladino: Tri pravljice, Ko je Zemlja še rasla, Začarani grad, Podkovani zajec in modra oslica. Piše tudi radijske igre za otroke.

Vir: http://www.bralnaznacka.si/, 16. 9. 2012