Pred ponovnim zaprtjem

Vlada RS je dne 28. 3. 2021 zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni Covid-19 sprejela nov Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter v univerzah in visokošolskih zavodih. Odlok velja od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021.

V četrtek, 1. 4. 2021, se  tako zaradi prepovedi zbiranja ljudi začasno preneha izvajati vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih ter v osnovnih in glasbenih šolah – pouk v tem času poteka na daljavo.

V šolski knjižnici si danes učenci izposojajo knjige za branje doma.

Vsi skupaj smo žalostni, da smo danes zadnjič skupaj. Prihodnost je negotova, ne vemo, kaj nas čaka. Pogrešamo normalni šolski živžav. Pridobivanje znanja. Druženje. Smeh. Dobro voljo.

A vreme nas razvaja. Sonce in visoke temperature pokrajino iz dneva v dan spreminjajo v novo, bolj pomladno podobo. Vse bo dobro. Nekoč. In spet bomo skupaj v šolski knjižnici, jedilnici, učilnici, na igrišču …

21. marec – svetovni dan poezije

UNESCO je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. UNESCOV namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.

“Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost. ” (Ivo Svetina, 2019)

Vzemite si čas za pesem. Verjamem, da je lahko vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.

Na tej povezavi si lahko preberete letošnjo poslanico ob svetovnem dnevu poezije predsednika Društva slovenskih pisateljev: https://drustvo-dsp.si/poslanica-predsednika-dsp-ob-svetovnem-dnevu-poezije-2020/.

19. marec – dan pripovedništva

“Na prvi pogled se zdi, da so ljudske pripovedi iz odmaknjenega sveta, ki nima pravega stika z nami. Vendar so krojene iz tako široke človeške izkušnje, da so gotovo pomenljive tudi za nas, ki smo danes in tu.” – Anja Štefan

https://www.mladinska.com/dobrezgodbe/beremo/pripovedujmo-berimo-odkrivajmo-pravljice?utm_medium=social&utm_source=social&utm_campaign=social&fbclid=IwAR1DEZB8MqkCyCG-zx2AVtgQarZbj9ZZm9A85MLOWjsW6NH5CkkZ6wd8hV8

Vir: FB, Mladinska knjiga, 19. 3. 2021

Misel o branju

Brati pomeni – spomniti se. Na misli, ki so tvoje, pa jih je zapisal nekdo drug, spomniti se na to, kar misliš, da si, pa je to vedel nekdo drug, sto let preden si se rodil, na bolečino, ki se ti zdi samo tvoja in zato neizmerna, a jo je izpisal nekdo drug na drugem koncu sveta. Berem, torej sem. Če ne bi brala, ne bi pisala. Če ne bi brali, za koga bi pisali ? (Vesna Milek, Ogledala)

Spet vsi v šoli

Po zimskih počitnicah smo znova v šoli vsi učenci od 1. do 9. razreda in vsi zaposleni.

Da, danes je praznik. Radi imamo našo šolo in pogrešali smo jo. Pogrešali smo prijatelje, sošolce, naš vsakdan. Naj tako ostane.

»V življenju lahko uspeš samo takrat, ko si upaš, včasih je treba tudi malo tvegati. Če nič ne tvegaš, največ tvegaš, ker ostaneš tam, kjer si.«»V življenju lahko uspeš samo takrat, ko si upaš, včasih je treba tudi malo tvegati. Če nič ne tvegaš, največ tvegaš, ker ostaneš tam, kjer si.«

Ivan Lorenčič, ravnatelj Druge gimnazije Maribor

Feri Lainšček – prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo

Vir: https://old.delo.si/kultura/knjiga/feri-lainscek-najbolj-se-bojim-samote.html, 9. 8. 2021

Feri Lainšček je dobitnik Prešernove nagrade 2021 za življenjsko delo. V obrazložitvi je med drugim zapisano: »Lainšček je vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih. V njegovi poeziji se arhetipski drobci in pesniške slike ravninske pokrajine stapljajo s panonsko melanholijo in osebno ljubezensko vizijo.« 

Več: https://www.mladinska.com/avtorji/feri-lainscek?fbclid=IwAR0yAHEz3bl04oRLh-KkZA2EkHjsjMX0ccFliJghl-MQgZxNTPDoeSRu7bk, 9. 8. 2021

8. februar – slovenski kulturni praznik

Vender peti on ne jenja;

grab’te dnarje vkup gotove,

kupovájte si gradove,

v njih živite brez trpljénja!

Koder se nebo razpenja,

grad je pevca brez vratarja,

v njem zlatnina čista zarja,

srebrnina rosa trave,

s tem posestvam brez težave

on živi, umrje brez d’narja.

France Prešeren, Glosa

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren, 9. 2. 2021

Prisluhnite Zdravljici:

Vir: https://www.youtube.com/watch?utm_medium=email&utm_source=newsletter_736&utm_campaign=nekaj-lepega-za-vas&v=GrLwK23PiWY&feature=youtu.be, 9. 2. 2021

Prisluhnite tudi uglasbitvam Prešernovih pesmi v popularni glasbi:

https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/pesem-v-zepu-199/

263 let od rojstva Valentina Vodnika

3. februarja 1758 se je v Ljublajni rodil slovenski duhovnik, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik Valentin Vodnik.

Uvrščamo ga v obdobje razsvetljenstva. Je avtor 1. posvetne pesniške zbirke Pesmi za pokušino, poučnih knjig Babištvo in Kuharske bukve in urednik 1. slovenskega časopisa.

Več:

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/263-let-valentina-vodnika-letos-praznujemo-na-spletu/551157, 3. 2. 2021.

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/moz-ki-je-predramil-slovence-in-slovenscino/153963, 3. 2. 2021

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Valentin_Vodnik, 3. 2. 2021

Februar – mesec kulture

Vstopili smo v mesec februar, za katerega radi pravimo, da je mesec kulture. V tem času posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Dan njegove smrti od leta 1945 po posebnem odloku Slovenci praznujemo kot kulturni praznik. Njegova podoba, fotografija rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem ter mnogi njegovi verzi so za vedno v našem spominu.

Epidemija je v zadnjem letu pretresla celotni svet, družbo in ljudi pa za vedno spremenila. Vsi organizirani družabni in kulturni dogodki so drug za drugim odpadali, vse kulturne ustanove so v skrbi za zajezitev širjenja novega koronavirusa zaprle svoja vrata. Po prvem valu in poletju, ko smo imeli priložnost vseeno vsaj za kratek čas globoko vdihniti, na jesenski val nihče ni bil pripravljen. Kultura je tako postala še bolj omejena, a je hkrati marsikateri dogodek našel svoj prostor v virtualnem okolju. Tako smo v zimskem času že lahko uživali v spletnih ogledih filmskih, gledaliških, baletnih, koncertnih in knjižnih dogodkov.

Knjižnica naše šole, žal, še vedno deluje zelo prilagojeno. Pogrešamo živžav učencev na hodnikih, redno izposojo v knjižnici, branje, pogovor o knjigah, a trdno verjamem, da pride čas, ko bo vse to znova možno.

Vzemimo v roke te dni Prešernove Poezije. Naj nas nagovorijo in vzpodbudijo! Njegovi verzi so vedno lahko aktualni!

Vir: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/poezije-france-preseren-469914-pr, 2. 2. 2020